DME to invest in inclusive management for all

Brezposelnost mladih postaja vedno večja skrb po vsej Evropski uniji, zato je potrebno ta problem obravnavati prednostno tako iz političnega, družbenega, kot tudi ekonomskega vidika. Naša družba mora pričeti vlagati v vključujoče zaposlovanje za vse, hkrati in še posebej za tiste najbolj ranljive družbene skupine: zgodnje osipnike šolanja in mladostnike z nizko stopnjo izobrazbe ali s telesnimi/duševnimi okvarami. S tem ekonomskim in družbenim izzivom se je potrebno spopasti s pomočjo enotnega geografskega in transnacionalnega pristopa. Tradicionalni pristop upravljanja raznolikosti podpira vključujoče upravljanje človeških virov, ki zajema odnos delodajalca z zaposlenim.

O Projektu

Brezposelnost mladih postaja vedno večja skrb po vsej Evropski uniji, zato je potrebno ta problem obravnavati prednostno tako iz političnega, družbenega, kot tudi ekonomskega vidika. Naša družba mora pričeti vlagati v vključujoče zaposlovanje za vse, hkrati in še posebej za tiste najbolj ranljive družbene skupine: zgodnje osipnike šolanja in mladostnike z nizko stopnjo izobrazbe ali s telesnimi/duševnimi okvarami.

S tem ekonomskim in družbenim izzivom se je potrebno spopasti s pomočjo enotnega geografskega in transnacionalnega pristopa.

Tradicionalni pristop upravljanja raznolikosti podpira vključujoče upravljanje človeških virov, ki zajema odnos delodajalca z zaposlenim. »UPRAVLJANJE RAZNOLIKOSTI – PODALJŠANO« širi pristop s ciljanjem na štiri interesne skupine:

V skladu s cilji Lizbonske strategije in cilji strategije Evrope 2020, DME temelji na procesu tranzicije vodenja (ranljivih) študentov in brezposelnih mladih proti trgu dela. V okvirju ciljev in širših ekonomskih in družbenih potreb Evropske unije se bo projekt DME osredotočal na sledeče teme:

  1. Znotraj Evrope je preprečitev in zmanjšanje zgodnjega osipa iz šole izrednega pomena, zato je potrebna stalna pozornost. Narašča potreba po strokovni podpori, ki bi omogočila povezavo med skupino »šolskih osipnikov« in trgom dela.
  2. Nizozemska bo predstavila Zakon o sodelovanju (The Participation Law), ki bo z letom 2015 omogočal aktivno sodelovanje VSEH ljudi v družbi in na trgu dela. Velik problem predstavlja negativna podoba ranljivih iskalcev zaposlitve v privatnem sektorju. Delodajalce je potrebno prepričati, da družbena odgovornost podjetij kliče po spremembah.
  3. Znotraj konteksta vključujočega trga dela, kjer bodo ustvarjena delovna mesta za vse, ima sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja pomembno vlogo. Eden izmed najpomembnejših elementov poklicnega izobraževanja in usposabljanja so pripravništva, ki predstavljajo idealen prehod med izobraževanjem in trgom dela in hkrati delujejo kot odličen vzvod za študente pri iskanju službe. V trenutnem ekonomskem in družbenem stanju pa je pripravništva za šolske osipnike in invalide izrazito težko najti.
  4. Ekonomska kriza je vzrok, zakaj mladi študentje pogosto le stežka najdejo ustrezno pripravništvo, to pa je še težje za ranljivejše skupine študentov. Vendar se je potrebno zavedati dejstva, da so pripravništva bistvena za vse študente sektorja PIU, posledice nemožnosti nastopa pripravništva pa katastrofalne. Če študent ne najde ustreznega pripravništva ali tega ne konča, to ne le ovira njegov napredek na poti poklicnega izobraževanja in usposabljanja in posledično vodi k večjemu številu zgodnjih opustitev šolanja (t. i. osipnikov), temveč resno ogroža tudi njegov prehod na trg dela. Ravno zaradi tega je uspešno pripravništvo, natančno nadzorovano s strani vseh vključenih partnerjev (šole in delodajalca), izrednega pomena.
  5. Trenutni instrumenti in obstoječi pristopi vodenja in podpore (ranljivih) skupin študentov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v različnih državah članicah so nezadostni. Zaradi proračunskih rezov skorajda ni več sredstev za razvoj instrumentov, ki bi podpirali pripravništva, in sicer niti za šole niti za delodajalce. Posledično je tudi raven znanja za ustrezno in kakovostno podporo ranljivim študentom zelo slaba. Razviti in postaviti na razpolago je potrebno več instrumentov za oseben razvoj in podporo študentom in (ranljivim) delodajalcem.
  6. Dejanski razpoložljivi instrumenti se osredotočajo predvsem na eno izmed ciljnih skupin (študente ali šolo), zato obstaja potreba po razvoju koherentnega okvirja za podporo vseh udeleženih, študentov, šole in delodajalca.
  7. Trenutni pristop k pripravništvom se osredotoča na individualno namestitev študentov/pripravnikov in posledično ne na strukturirano zahtevo s strani delodajalca. Pogosto sta šola in delo obravnavana kot dva različna sveta, a k temu je potrebno pristopiti drugače.

Izvedba projekta DME je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja In v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
logo Erasmus+