Učno partnerstvo INVOLVE: "Vključitev učencev z nizko izobrazbo in v proces vseživljenjskega učenja“ se osredotoča na strategije, metode in orodja potrebna za porast vključenosti specifičnih skupin učencev, saj so ti ljudje bistveno bolj ogroženi z vidika brezposelnosti in družbene izključenosti.
Uspešna integracija oseb z nizko izobrazbo je predstavljala velik izziv za organizirano izobraževanje odraslih po Evropi. Partnerske projektne organizacije so se zavedale, da ciljn skupina potrebuje poseben pristop pri določanju nizkih vstopnih meril in tako so razpravljali o možnostih v različnih državah, izmenjevali izkušnje in opredelili potrebe po ustvarjanju gradiv, tečajev in strategij kot tudi načinov, kako nasloviti ciljne skupine. Posebna priložnost je bila namenjena manj razvitim območjem in možnostim izobraževanja odraslih na teh območjih.
Cilja skupina:
Organizacije, ki delajo z ljudmi z nizko stopnjo izobrazbe.
Povezani dokumenti:
Projekt Gender audit se je osredotočal tako na delodajalce kot tudi na zaposlene. Ravno zaradi tega je bil zelo učinkovit, saj je potekal v obe smeri.
Cilj:
Namen tega projekta je bila podpora in spodbuda za delodajalcev iz regije Zlín in Moravsko-Šlezijske regije pri uresničevanju enakih možnosti za oba spola in usklajevanju dela in družinskega življenja. Ciljno skupino je predstavljalo 7 delodajalcev – podjetij iz zgoraj omenjenih regij in 14 zaposlenih – kadroviki, direktorji, vodstveni delavci sodelujočih podjetij.
Povezani dokumenti:
Integracijski protokol je pisni dokument, ki vsebuje zaveze, o katerih so se vnaprej dogovorili (novi) zaposleni z invalidnostjo, njegov neposredni nadrejeni, kadrovski predstavniki podjetje in pogosto tudi zunanji strokovnjak. Integracijski protokol podpiše tudi po rangu najvišji manager. K čemu točno se zavežejo? K ukrepom, potrebnim za zagotovitev uspešnega začetka in optimalne integracije zaposlenega z invalidnostjo in za optimizacijo njegove delovne učinkovitosti.
Osnutek dogovora pripravi kadrovski oddelek, ki nudi podporo vsem vključenim strankam. Kot zunanjo pomoč je mogoče vključiti tudi strokovnjake, npr. strokovnjaka za neko določeno vrsto invalidnosti, zdravnika določenega podjetja…
Najpomembnejše pri integracijskem protokolu je to, da omogoča diskusijo o specifični invalidnosti nekega (novega) zaposlenega (v kolikor le-ta vpliva na njegovo učinkovitost pri delu) v zgodnjem obdobju njegove zaposlitve. Tako je morebitne probleme, povezane z invalidnostjo, mogoče reševati že takoj od začetka. V kolikor je potrebno je podpora na voljo tudi kolegom in nadrejenim.
Prav tako je izredno pomembno, da se v integracijskem protokolu sprejeti ukrepi izvajajo absolutno prednostno. Glavni cilj je prilagojeno delovno okolje vse od prvega dne zaposlitve.
Integracijski protokol vključuje dogovore, ki naj bi zaposlenim z invalidnostjo omogočale idealno delovno okolje.
Za vse vključene stranke je mnogo lažje razpravljati o invalidnosti in vseh mogočih z delom povezanih problemih. To ustvari »varno območje«, v katerem je mogoče raziskovati možnosti in kompetence, ne da bi pri tem ne upoštevali z invalidnostjo povezanih problemov. Hkrati ustvarja tudi solidno podporno bazo v podjetju, saj je protokol podprt tudi s strani vodilnih. Integracijski protokol oblikujejo v kadrovskem oddelku, v primeru težav v prihodnosti se lahko na oddelek obrnejo vse vključene stranke.
Integracijski protokol je hkrati mogoče uporabiti kot podporni element, npr. med samo učinkovitostjo in ocenjevalnimi razgovori.
Integracijski protokol je rezultat številnih diskusij. Govoriti o invalidnosti ni lahko, niti za zaposlenega niti za njegovega (bodočega) delodajalca, nadrejene in ostale sodelavce. Zato so raziskovalni pogovori izrednega pomena še preden se skliče vse vključene. Med prvim pogovorom z nadrejenim je potrebno natančno določiti pričakovane kompetence in veščine. Hkrati je potrebno odkrito podati vse informacije o invalidnosti novega zaposlenega in morebitne (razumne) ukrepe za reševanje preprek, vezanih na invalidnost. Novi zaposleni se morajo zavedati, da obstaja varno okolje za diskusije, z namenom ustvarjanja situacije, ki bo ustrezala tako eni kot drugi strani. Pomembno je, da je zadnji pogovor o integracijskem protokolu ustrezno pripravljen, da je mogoče zagotoviti enostaven in učinkovit tok pogovorov.
Integration protocols are used by the Flemish government.
JKVG vzw constructed a tailor-made procedure for the use of integration protocols for the City of Ghent.
TLM je akreditirana organizacija, ki nudi nov pristop k ocenjevanju, tako da zmanjšuje administrativno delo učiteljev in jim s tem omogoči več časa, da se lahko osredotočijo na doseganje boljših rezultatov. TLM je akreditirana iz strani britanskih vladnih regulatorjev Ofqual. Trenutne kvalifikacije vključujejo IT uporabnike, računalništvo, oblikovanje, podjetništvo, podjetniški management, varno pripravo hrane, nabor pa se konstantno širi. Učitelji ocenjevalci lahko znanje in napredek ocenijo neposredno s pomočjo kriterijev. Sistem omogoča potrjevanje znanja, vključno s spremljanjem in povratno informacijo. Končni test je oblikovan za razvrščanje - namenjen pa je samo tistim, ki pokažejo prizadevanja skozi celoten program. Izvaja se lahko samostojno in omogoča medsebojno ocenjevanje z brezplačno izbiro orodij za upravljanje. Učitelj ocenjevalec določi metode sam, TLM zanimajo samo dokazi oziroma rezultati, kar omogoča avtonomnost pri delu. Sistem omogoča spremljanje napredka s pomočjo zbiranja dela in beleženja posameznih rezultatov.
Raw Talent Factory je spletna stran namenjena mladim osipnikom, ki se soočajo s težavami in nimajo načrtov za prihodnost. V »tovarno surovega talenta« pridejo, da odkrijejo v čem so dobri in to pod vodstvom socialne delavke ter skupaj s prijateljem (družinskim članom, svetovalcem itd.) razvijajo dalje. Talent, ki ga že imajo (znanje o uporabi spleta in socialnih omrežij), prenašajo na družinske člane, prijatelje. To storijo s pomočjo posebne (spletne) lekcije, napisane za RTF, ki jo najdejo na spletni strani RTF. V času tega spletnega tečaja imajo možnost vpogleda v različne možnosti, ki jih lahko izberejo ali pa le vidijo, kako je prijatelj sprejel podobne odločitve v preteklosti. Med razpravami in nalogami bodo analizirali trenutke odločitve in se tako osredotočili na »talent«. Končni cilj je, da mladi ljudje izberejo šolo ali poklic pri tem pa so jim v pomoč izkušnje prijateljev. Ciljna skupina RTF so mladi stari med 14 in 23, ki jim (zaradi različnih okoliščin) grozi, da ne dokončajo šole in so bili v stiku z regionalnim uradom za obvezno šolanje/izobraževanje na Nizozemskem.
Talent za razvijanje talenta (IRT) je orodje za pripravo razvojnega načrta za posameznega udeleženca. S pomočjo treh različnih komponent nastane tako imenovani akcijski plan. Tri komponente, ki jih opredeli udeleženec sam ali v sodelovanju z ocenjevalcem, obsegajo različne informacije, kot so osebni podatki, spretnosti, interesi in omejitve. Akcijski načrt v končni fazi odraža naslednje informacije:
IRT je last udeleženca, ki se želi razvijati in napredovati. Ne samo, da prispeva k večji udeležbi ampak tudi spodbuja večjo stopnjo samorazvoja udeleženca. Cilji in pričakovanja se lahko zastavijo tudi v sodelovanju z udeležencem in tretjo osebo in v tem primeru je ta tretja oseba prav tako odgovorna za izvedljivost in za čas in vire, ki so za to potrebni. In kako začeti?
Razvoj posameznika ni samostojen proces, saj je del razvojnega procesa. To pomeni, da so različni ukrepi povezani med seboj, poteka pa neprekinjeno: samo-analiza (kaj so moje prednosti in slabosti) ter analiza priložnosti in ovir. Cilj je: Kako lahko najbolje izkoristim svoje talente in kako jih lahko razvijem?
Ko se začrta individualni akcijski načrt, lahko udeleženec začne z razvijanjem svojih talentov. Pri naslednjem ocenjevanju se preveri, kakšen napredek je bil dosežen. Te informacije so dodane k »osebnim podatkom« in nadaljujejo proces individualnega razvoja in načrta, dokler niso doseženi cilji in nameni udeleženca. IRT je prosto dostopen za vsakogar, ki je zainteresiran, potrebna pa je predhodna prijava.
Menimo, da je YES model zbirka zelo zanimivih orodij, ki mladim brezposelnim omogoča ocenjevanje kompetenc. Predstavljene so različne poti za mlade brezposelne, uporabljajo pa ga lahko različni uporabniki na mednarodni ravni. Mladim brezposelnim omogoča, da se tako lahko boljše pripravijo za trg dela.
Namen/cilji
Kot odziv na brezposelnost mladih, so se partnerji v projektu YES model odločili, da svoja prizadevanja osredotočijo na krepitev položaja mladih, še posebej tistih z manj priložnostmi in tistih, ki so oddaljeni od trga dela. Tako se YES model osredotoča tako da procese kot na rezultate. Orodje se osredotoča predvsem na izboljšavo in nadgradnjo obstoječih orodij za kar menijo, da je rešitev za boljše zaposlovanje mladih.
Namen tega procesa je spodbujanje prve delovne izkušnje za mlade ljudi z usposabljanjem za specifično zaposlitev.
Primerno je za mlade, ki iščejo svojo prvo zaposlitev in bi radi premostili vrzel do službe za nedoločen čas. To jim omogoča nabiranje prvih delovnih izkušenj in spoznavanje delovnega okolja, delodajalec pa se lahko po končanem programu lažje odloči, ali kandidatu ponuditi trajno zaposlitev. Hkrati je to možnost za zaposlene, da brez visokega finančnega tveganja preizkusijo potencialnega delodajalca.
Glavne prednosti:
Postopek zahteva financiranje s strani države in je del aktivne politike zaposlovanja.
Program javnih del je program, namenjen brezposelnim osebam, ki nudi sofinanciranje zaposlitve za dolgoročno brezposelne za obdobje največ enega leta v sklopu programov javnih služb s področja socialnega varstva, izobraževanja, kulture, varovanja okolja, javnih gospodarskih služb, kmetijstva in sorodnih področij.
Prednosti programa:
Program je del aktivne politike zaposlovanja.
Ideja o zaposlitvenih klubih je k nam prišla iz tujine, in sicer iz ZDA, od koder se je razširila po svetu. Prvi zaposlitveni klubi so bili v Sloveniji ustanovljeni leta 1994.
Program traja 3 mesece. Prvi trije tedni so namenjeni usposabljanju, kako se znajti na trgu dela in kje iskati možnosti zaposlitve. Preostali čas je namenjen sistematski vključitvi v iskanje zaposlitve, kar omogoča neodvisno in aktivno delovanje na trgu dela in omogoča hitrejše iskanje zaposlitve. Program poteka vsak delovni dan 4 ure, udeleženci so lahko odsotni samo zaradi zaposlitvenih razgovorov.
Prednosti programa:
Program je namenjen brezposelnim (večinoma dolgotrajno brezposelnim) in jim pomaga ponovno vključitev na trg dela. Hkrati izboljšuje njihove komunikacijske veščine, jih povezuje z delodajalci, nudi podporo in pomoč pri prvih korakih nazaj na trg dela. V sklopu programa udeleženci prejmejo tudi finančno in tehnično podporo, ko se prijavljajo na delovna mesta.
Program je del aktivne politike zaposlovanja.
Sistem ProfilPASS temelji na dejstvu, da se ljudje največ naučijo v neformalnem okolju kot npr. v sklopu družine, pri prostovoljnem delu in preko soočanja z izzivi tekom njihovega življenja. Sistem predpostavlja, da imajo vsi ljudje določene kompetence (Kompetenca je bistveno več kot zgolj znanje in veščine, ki vključuje zmožnost izpolnjevanja kompleksnih zahtev s pomočjo mobilizacije virov kot so veščine in odnosi v specifičnem kontekstu.) in da so vse kompetence dragocene ne glede na to, kje jih je posameznik pridobil.
Ciljne skupine:
Povezani dokumenti:
Usposabljanje je namenjeno najranljivejši skupini – mladim ljudem z nedokončano izobrazbo, osipnikov, dolgotrajno brezposelnim in tistim, ki potrebujejo pomoč, podporo in motivacijo za ponovno vključitev na trg dela. Program usposabljanja/mentorstvo traja eno leto. V tem letu udeleženci skupaj sodelujejo na različnih projektih. Poudarek je zlasti na osnovnih kompetencah pa tudi na mehkih veščinah, kot so smisel za odgovornost, sodelovanje itd. Vloga mentorja je pri tem ključnega pomena.
Program zahteva usposabljanje za mentorje, podporo lokalnega okolja, prostore, kjer se udeleženci lahko zbirajo in delajo. Namen je povečati smisel za skupnost in sodelovanje med udeleženci.
Ciljne skupine:
Posamezniki med 15 in 25 letom starosti z nedokončano izobrazbo in brez poklica, ki nimajo zaposlitve in so pripravljeni narediti korak dalje. Udeleženci morajo biti vpisani v evideno Zavoda RS za zaposlovanje.