)Posebni cilji evropskega projekta so bili:
Ciljna skupina:
delodajalci, učitelji poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kadrovsko osebje, zaposleni, študentje.
Povezani dokumenti:
Priloge predstavljajo izbrane module, ki so bili oblikovani v projektu DYSVET in so za namenjeni delodajalcem in kadrovikom za razumevanje potrebe po specifičnemu pristopu k ravnanju z disleksijo.
E-knjige so na voljo na www.dysvet.eu, modul št. 5-9:
)MEDIALAND je orodje z dvojno funkcijo. Orodje ponuja vpogled v lastno znanje o invalidnosti in predsodkih. Poleg tega orodje spodbuja razmislek o ustvarjanju specifičnih »krojenih« poklicev za invalidne zaposlene. JKVG uporablja to orodje tekom usposabljanja za strokovnjake, kot so zaposleni pri VDAB, javnemu zavodu za zaposlovanje Flandrije.
Zamislite si medijsko hišo, televizijo (npr. BBC). Podjetje razpisuje več delovnih mest: novinar, vizažist, tehnik, prevajalec… Udeleženci usposabljanja prejmejo seznam prostih delovnih mest in seznam kandidatov. O kandidatih ni veliko informacij, le to, da vsi izpolnjujejo pogoje o zahtevanih kompetenca/veščinah IN da imajo vsi neko specifično invalidnost. Eden izmed kandidatov ima multiplo sklerozo, drugi možganske poškodbe, tretji slabo sliši, četrti je psihotik, in tako naprej…
Udeleženci usposabljanja so razdeljeni v dve majhni skupini, od njih pa se pričakuje, da sestavijo »idealne« pare oz. določiti, kateri kandidat (s specifično invalidnostjo ali boleznijo) je najprimernejši da ponujeno delovno mesto. Profili delovnega mesta so na voljo, udeleženci pa ne smejo postavljati nobenih vprašanj, ki bi bila vezana na invalidnost/bolezen kandidatov.
Večinoma je med vajo mogoče opaziti veliko godrnjanja in slišati vzdihe. Udeleženci si precej hitro sestavijo sliko o delovnem mestu, a ustvariti si korektno predstavo o specifični invalidnosti/bolezni je mnogo težje. Ljudje se na ta način soočijo s svojim omejenim znanjem o invalidnosti in boleznih. Kaj točno že je multipla skleroza? Zdravstveno stanje ljudi z multiplo sklerozo se hitro slabša, kajne? Možganske okvare? Mar to pomeni, da si duševno prizadet? Ali pa ne?
Skoraj vedno pridejo udeleženci usposabljanja do istega zaključka. Njihovo znanje o celo bolj »navadnih« invalidnostih in boleznih je nezadostno. Težijo k hitremu posploševanju in skoraj vedno sklepajo na »najhujši možni scenarij«. Posledično se možnosti zaposlovanja hitro zmanjšujejo. Vedno znova je neverjetno, kako veliko strokovnjakov se »ujame v past« opisa delovnega mesta. Nekod z neko specifično invalidnostjo bi morda lahko opravil 90% delovnih nalog, a če se skupina osredotoča zgolj na potencialno problematične naloge, je rezultat običajno takšen, da se morebiten par popolnoma zavrne. »Oh, ne, ta kandidat pa ne ustreza temu delovnemu mestu!«
Invalidnosti pa vendarle ni mogoče popolnoma zanemariti. Če ne bi šlo za nekakšno vrsto omejitve, ne bi bila invalidnost. Vendar je mogoče številne probleme povezane z invalidnostjo rešiti s prilagoditvijo profila delovnega mesta, s fleksibilno in inovativno organizacijo dela, prilagojenimi delovnimi razmerami… Vse to na dnevni bazi omogoča optimizirano učinkovitost dela. In seveda je pri tem mogoče upoštevati še vladne ukrepe za kompenzacijo manjše produktivnosti in za (delno) plačilo (dragih) prilagoditev na delovnem mestu, v kolikor so te potrebne.
MEDIALAND daje udeležencem priložnost izkusiti, da se preveč osredotočajo na »problem«, medtem ko bi se morali usmeriti v pozitivno iskanje rešitev. Zaradi pomanjkanja znanja in zaradi enodimenzionalnega pristopa k iskanju problemov osebe pogosto čisto pozabijo na bistvo. Izkušnja z orodjem MEDIALAND lahko predstavlja začetek novega, prihodnjega, drugačnega, boljšega in vsekakor bolj pozitivnega pristopa k izbiranju in zaposlovanju invalidnih oseb.
